Vsaka kriza ima poražence in zmagovalce
Nekatera uspešna podjetja so ustanovljena v času krize ali takoj po njej, na primer po času vojne, ker najdejo priložnosti, ki jih drugi niso videli. Z osredotočenjem na rešitve izzivov, ki jih ustvarijo krize, ali z ugotavljanjem produktov in storitev, ki jih stranke še hočejo plačevati v krizi, lahko podjetja tudi v kriznih situacijah iščejo nove priložnosti, namesto da se osredotočijo le na njene nevarnosti.
V mnogih krizah ljudje le sedijo in čakajo, dokler ne mislijo, da je nevarnosti konec. Nekateri si v vetru sprememb gradijo zavetišča, in drugi gradijo mline na veter – iščejo priložnosti. V mislih morate imeti dva pristopa. Prvi pristop je, da morate biti ob nastopu krize čuječi in se zavedati vseh nevarnosti za svoje poslovanje. V podjetju morate zaščititi svoj promet in poslovanje. Drugi pristop je, da morate najti nove poti za poslovanje – poiskati nove stranke ali razviti nove produkte.
Veliko panog se spreminja po celem svetu zaradi načinov regulacije, distribucijskih modelov, digitalizacije. Brez dvoma bodo prej ali slej na vrsti tudi bolj tradicionalni trgi. V tem primeru morate biti pripravljeni soočiti se s temi spremembami in jim prilagoditi poslovanje ali pa se pripravite na »vožnjo po luknjah in grbinah«.
Kaj v krizi dobite, je zelo odvisno od tega, kako dobro razumete svojo industrijsko panogo, kako dobro deluje vaša splošna menedžerska funkcija in kako ambiciozni ste kot podjetje. Uspešna podjetja se organizirajo okoli splošnih in specifičnih kriterijev uspeha. Nekateri od teh bodo enaki ne glede na panogo, v kateri tekmujete, in drugi bodo specifični za vašo panogo.
V smislu splošnih kriterijev uspeha se uspešna podjetja vedno osredotočijo na dodajanje vrednosti v vseh pogledih svojega dela (to je produktivnost), ustvarjanja odnosov s svojimi notranjimi in zunanjimi deležniki in izboljševanja lojalnosti uporabnikov (to je kakovost).
1. Merite in izboljšujte produktivnost, odnose, kakovost in voditeljstvo
Za vaše izboljševanje je zelo pomembno, da lahko najprej merite. Menedžerji navadno najdejo načine za merjenje njihovega delovanja na področjih, ki so povezani z njihovo strokovno poslovno odličnostjo. To so procesi in področja, ki so specifični za njihovo panogo. Na primer, uspešnost in učinkovitost določenih procesov v proizvodnji, prodaji, nabavi, marketingu.
Zelo pomembno je, da podjetja in menedžerji merijo tudi uspešnost na splošnih področjih – na področjih produktivnosti, odnosov, kakovosti in voditeljstva. Ta področja bodo omogočila ustvarjanje uspešnejše organizacije. Imeti morajo merilce za produktivnost, odnose, kakovost, menedžersko vedenje in vedenje Employeeship pri zaposlenih.
Podjetja morajo meriti vse merljive procese in sredstva, ki jih uporabljajo. In meriti morajo tudi t.i. »ne-merljiva« ali neopredmetena sredstva, ki jih uporabljajo: svoj sloves, notranje sisteme, znanje, odnose, zaupanje, spretnosti, komuniciranje, itd.
Za pomoč organizacijam sem razvil Intangible Asset Meter (op.p. Merilec neopredmetenih sredstev), ki jim pomaga določiti, kako dobro uporabljajo sedem področij svojega podjetja, ki so sicer vodstvenemu timu težko opazna. Mednje uvrščamo ljudi, voditeljstvo, blagovno znamko, odnose s strankami, itd. To so pomembne informacije, če jih vodstvo jemlje resno skupaj s strategijo – poleg vseh meritev na strokovnem delu podjetja.
2. Menedžersko vedenje mora izvajati vsak v podjetju
Če v podjetju ne izvajajo menedžerskega vedenja, podjetje sicer lahko deluje, ampak ni nujno tudi upravljano. Menedžersko vedenje morate razvijati zavestno in svoje vodje naučiti spretnosti za vodenje ljudi, kar je dodatno področje k njihovim sicer strokovnim spretnostim. V mnogih podjetjih so ljudje tako prezaposleni z dnevnimi nalogami, da pozabijo biti menedžerji svojih timov in da si morajo zaslužiti svoj naziv ”menedžer” nečesa.
Menedžerji imajo tri vloge: imajo strokovno vlogo, splošno vlogo in menedžersko vlogo. Strokovna vloga pomeni njihovo strokovnost v določenem poslovnem področju. Splošna vloga pomeni vedenje, ki je povezano z osebnostjo pri opravljanju dela. In na ne zadnje imajo tudi menedžersko vlogo, v kateri izvajajo menedžersko vedenje. Če se osredotočite le na strokovno vlogo, to ni menedžment ali upravljanje. Sposobni morate biti navdihovati ljudi, ohraniti odnose z deležniki, navdihovati lojalnost in napraviti, da ljudje delajo po najboljših sposobnostih za svoje dobro, dobro svojega tima in celotnega podjetja.
Menedžment ni rezerviran za menedžerje. Vsak mora delati skupaj za ustvarjanje rezultatov. Menedžment se izvaja na treh ravneh: na ravni podjetja, tima in posameznika. Odgovornost za rezultate, dobre ali slabe, je zato deljena na vseh treh ravneh.
Menedžment pomeni iskati cilj, ugotoviti, kako ga lahko dosežeš in zagotoviti, da vsi, ki so pri tem vključeni, razumejo načine in namene in vedo za svojo vlogo. Če vse te tri stvari delate hkrati, izvajate menedžersko vedenje.
Menedžersko vedenje morate izvajati na način, da bodo ljudje delali po najboljših močeh, da bodo delali s srcem in mobilizirali pozitivno energijo. V vsaki organizaciji morate stremeti k gradnji Employeeship kulture. Employeeship kultura obstaja, kadar so vsi zaposleni predani, odgovorni, lojalni, prevzemajo iniciative in se v splošnem vedejo tako, kot da so sami lastniki podjetja. To pomeni, da to ni le naloga ali pričakovanje, ki ga imajo menedžerji. Vsak mora izvajati menedžersko vedenje in izkazovati Employeeship, če podjetje želi biti uspešno – ne glede na svojo panogo.
Obstaja veliko različnih stilov menedžmenta in biti morate prilagodljivi in razumeti, kako lahko iz ljudi, ki delajo z vami, privabite najboljše glede na situacijo. To pomeni, da morate biti sposobni uporabiti več kot en stil menedžmenta zato, da bi bili uspešni. To so sposobni narediti uspešni menedžerji. Dober menedžer bo uporabil stil, ki ustvari najboljše rezultate in vključil vse druge, če je mogoče. Najbolj želen stil je tisti, ki vključuje druge ljudi, participativen stil. Potem imate lahko podjetje z »več možgani« in ne podjetje z le »enimi možgani«, ker samo menedžer misli in ostali ubogajo.
O tem govori moj model 12 oken, ki sem ga predstavil in ga imenujem Splošna poslovna odličnost. Splošna poslovna odličnost je potrebna za uspešnost v vsaki panogi, strokovna poslovna odličnost pa pomeni delati prave stvari prav v določeni posamezni industrijski panogi. Skupaj gresta z roko v roki. Zato, da boste uspešni, pa potrebujete obe.
V modelu 12 oken so tri ravni podjetja: posameznik, tim in celotno podjetje. Na vseh treh ravneh se morate osredotočiti na produktivnost, odnose, kakovost in voditeljstvo.
3. Podjetja morajo delovati hitro – kot je hiter razvoj tehnologij
Prepričan sem, da bo na področju menedžmenta veliko novih idej in modnih muh v naslednjih dvajsetih letih, ampak kaj je menedžment, bo ostalo nespremenjeno. Mislim, da bo najpomembnejša sprememba za ljudi spoznanje, kako pomemben je dober menedžment. V svetu negotovosti, ki ga delajo hiter razvoj novih tehnologij, ekonomska negotovost po svetu, terorizem in vojne, nezadovoljstvo in oddaljenost ljudi, ki izkušajo vse večji razkorak v porazdelitvi imetja, pojavov v robotiki in naravnih nesreč, bo pomembnost menedžmenta veliko večja kot do danes – ne le za preživetje, ampak za poslovno uspevanje v prihodnosti.
Za podjetja je pomembno, da postanejo sposobna delovati hitro, naj bo to proaktivno ali re-aktivno. Spremembe se dogajajo skoraj s hitrostjo naših misli in mnogo velikih podjetij ujamejo spečih, ker njihovi procesi odločanja trajajo predolgo. Vse večja hitrost razvoja t.i. BINC (Bio, Info, Nano, Cogno) tehnologije bodo v temelju spremenile vse, kar poznamo v sedanjosti.
Naslednja generacija si morda ne bo mogla niti predstavljati, kako živimo danes, kot si mi težko predstavljamo, kako bodo oni živeli čez dvajset let. Glavni izziv za management je, da ustvari okolje, v katerem bodo ljudje stremeli in si prizadevali delati po najboljših močeh. Vseeno ne moremo pričakovati, da se bo to zgodilo samo po sebi. Nezadovoljstvo na delovnem mestu, podzaposlenost, nezaposlenost ter finančna negotovost in nestabilnost v mnogih delih sveta so večje kot kadarkoli prej. Kljub temu, da bi zaradi tehnološkega napredka pričakovali njihovo zmanjševanje, se dogaja prav nasprotno.
To lahko opazite pri številu ljudi, ki trpijo zaradi izgorelosti ali poskušajo najti alternativne življenjske stile. Vsi ti dejavniki človeškega neugodja bodo zagotovo še naprej vplivali na poslovne rezultate v organizacijah. Še vedno moramo ravnati na pravi način in ljudje morajo še vedno imeti osnovni občutek, da lahko obvladujejo stvari in so uspešni v svojem poklicnem in zasebnem življenju.
Izboljšajte menedžersko vedenje,
da bodo ljudje delali s srcem in po najboljših močeh.
Claus Møller je večkrat nagrajeni svetovalec številnim uspešnim podjetjem – IBM, American Express, Evropska komisija, IKEA, McDonald’s, Shell, Audi/Volkswagen … – in avtor knjig ter člankov s področja menedžmenta, komuniciranja, produktivnosti in človeških odnosov. Spremljajte nas na omrežjih LinkedIn in Facebook ali nam pošljite e-mail.